10. etapa: s kolesi do Robanovega kota, 7km
Zaradi razmočene ceste etapa rolanja do Robanovega kota odpade in manesto rolanja se odpeljemo kar s kolesi. Ta trenutek sicer še nismo vedeli, a še sreča ker ni bilo rolanja, ker Miranda v rolanju ni prav blestela in to bi najbrž pomenilo še eno izgubo časa.

11. etapa: preko korošice in kamniškega sedla do k. bistrice,37km
Nato pa se začne najzanimiveši del poti. In to mislim v vseh pogledih. Po Robanovem kotu navzgor nam gre hitro, nato se začnemo vzpenjati po zavarovani poti na Korošico. Napredujemo zelo hitro in polni smo optimizma. Z Matejem prideva do koče, se spreoblečeva, počakava Mirando in Tomaža, še 5 minut in že gremo naprej. NAPAKA! Nismo se pozanimali, kje točno gre pot. In ker smo poleg vsega pozabili kompas pri boksih, imamo za povrh vsega še nekoliko narobe obrnjeno karto. In tako se začne: gremo navzgor po pobočju in hitro si rečemo - to ni ok; ko se vračamo nasproti pridejo Italijani - zmeda; V drugem poiskusu gremo po dolini do mesta, kjer skupina planincev šotori; še malo naprej - neprehodno grmičevje; kam zdaj? nazaj; ker dobimo informacijo, da gre pot po desnem pobočju prečimo kar povprek skupaj z Italijani in Švedi in se prebijamo skozi grmičevje; zaradi goste megle hitro z vidika izgubimo Italjane, Švedi ostanejo za nami; po pobočju navzgor; višinomer kaže 2100 m; gosta megla; piha; nič ne vidimo; po karti ni nobene logike; odločitev: nazaj do koče in se jasno pozanimati o poti; tečem do koče, kjer dobim informacijo, ki je nisem hotel - bili smo na pravi poti; kako zdaj to povedati ekipi, da motivacija ne pade preveč; nekako se sprijaznimo in se skozi meglo prebijemo do višine 2300 m, kjer se zopet zakomplicira; spet ni logike; dan se že preveša v večer, zato edina pametna odločitev klic v sili; po posvetovanju deljena mnenja glede nadaljevanja; mahnemo jo okoli Planjave in po 15 minutah končno zagledamo kočo na Kamniškem sedlu; po telefonu nam sporočijo, da če do 20 ure pridemo do koče, še ulovimo časovno limito; spet tek! in uspe nam! Mala zmaga - rešili smo se že gotovega odstopa!

Motivacija se dvigne; do Kamniške Bistrice kar tečemo in par minut čez 21 uro smo na menjavi. Tam nas pričaka Tomažev oče: veselje; polni pričakovanj; sedaj nam nič več ne more preprečiti, da dosežemo cilj; A previdno.