S kolesi do Godiča in izpuščeni KT-ji na Krvavcu
Takoj po prihodu v Kamniško Bistrico se odpravimo naprej do naslednje kontrolne točke, kjer bi moral biti absail. A je odpovedan, kljub temu pa moramo pokazati plezalno opremo, ki smo jo tovorili čez Korošico - vsaj ni bilo zamanj tovoriti.

Po nasvetu prijatelja odkolesarimo iz Kamnika preko Tunjic do Godiča. Naj bi bila najboljša pot, a kaj kmalu sem začel dvomiti o tem nasvetu. Začelo se je vzpenjati v božjo mater in ker nisem poznal ceste, mi ni bilo prav prijetno kolesariti prvi del samo navzgor. Poleg vsega sem imel na sebi še Mirandin nahrbtnik. No pa se je izkazal ta nasvet za odličnega - po nekaj vzpona in vratolomnem spustu smo "padli" direktno na kontrolno točko in za povrh vsega smo prihiteli 3 ekipe - bomba.

Spet moramo izpustiti kontrolne točke na pobočju Krvavca - a nismo bili edini, tako da gremo s polno paro naprej proti Predvoru in Zg. Jezerskim.

14. etapa: po dolini Kokrice do Zg. Jezerskega in Makeka
Ta pot se vleče že če si spočit in če je dan. Kaj šele ponoči in ob zvrhani meri utrujenosti. Edini sem poznal pot, zato ekipi nisem povedal kakšna dolgočasna pot jih čaka. Ta pot je bila kot sanje: voziš, voziš, napol spiš, se pogovarjaš, poslušaš mp3, lažeš ekipi o oddaljenosti cilja, spet voziš, zadremaš ob cesti za 5 min, nato še končni klanec in že smo na Zg. Jezerskem. Peljemo do jezera, ker imam napačno informacijo. Se obrnemo pa nazaj. Gledamo zemljevid, se zapodimo v klanec desno pred črpalko - spet nič. Izgubimo že skoraj eno uro! Javim se, da bom našel to kontrlno točko - najdem jo več kot 2 km v gozdu - grem po ekipo in nekako se prikotalimo do Boksev.

BOXI drugič
Ekipa izgleda izmučeno, zadnjice so pošteno načete od kolesarjenja. Kako naprej? Hitro nekaj pojesti in nato spat. Imamo časa maksimalno 1 dobro uro. Ostali zaspijo, sam priprvljam kolesa, da jih naložijo na kamijon. Pripravljam pijačo, nekaj pojem, zlagam stvari, možgani mi sploh ne delajo več, spijem enega pittingerja. S težavo pripravim vse potrebno, da bi izgubili čim manj časa predenj se odparavimo od tu. Zaspim za pol ure zavit v astro folijo kar na boksu od Čehov - trdota ležišča me sploh ne moti. Zbudim se brez budilke - zbudim ekipo - komaj se poberemo pokonci - trese nas tako, da se komaj pogovarjamo. Punca iz hrvaške ekipe si reže žulje s podplatov, Italjani so odstopili, Čehi so odstopili, 2 slovenski ekipi sta odstopili - Mi ne bomo! Gremo naprej v smeri proti Češki koči in na Ledine.