Svetovne vojaške igre 2007 - TRIATLON
Prvo občutenje Mumbaia po prihodu iz letališke zgradbe - vroče in pasje soparno. Vendar še večji šok pa je bila vožnja od letališča do vojaške baze. Naš šofer je zgleda bil Indijski Schumacher s hupo, ki jo je zelo redno uporabljal. Ljudje so spali kar ob cesti na pločnikih, to je bilo namreč njihovo domovanje. Prihod v bazo pa je bil po vsem tem kar malo presenečenje. Čiste, prostorne sobe, zelo uredu postelja, pa še ventilator na stropu, ki te je lahko ob maximalni hitrosti vrgel celo s postelje.
Nato je v naslednjem tednu dni (tekma je bila namreč zadnji dan iger) sledilo privajanje na vlago ter vročino. V bazi je bil tudi 50 m bazen, zaprte ceste ob terminih treningov za kolesarjenje ter tek. Tudi golf igrišče, ki pa ga nam žal ni uspelo probati. Hrana enolična in pekoča, tako da je bil na jedilniku bolj kot ne riž, dvakrat na dan ter z sladoledom po vrh, pa banane in voda. Naj še povem, da so nas redno zalagali z ustekleničeno vodo, pa še hladilnik smo imeli v vojaški sobi-sobe za dva.
Spoznali smo tudi utrip Mumbaia, zelo zaprašenega kaotičnega mesta v katerem sedaj živi že 18 miljonov ljudi.
Seveda smo bili kljub vsemu direndaju za tekmo dovolj spočiti. Štart je bil v nedeljo 21.10. ob 6h 30 ženske, 6h 45 moški. Slovenci nismo prav dobro odplavali, prvi od nas sem prišel iz vode Pečnik, okoli 15 sek za menoj Cebin, kakšne tri minute za nama pa Kromar. Na kolesu me je Cebin s skupino hitro ujel, a potem nobeden razen enega Nizozemca ni bil pripravljen delati na kolesu, kljub temu da smo bili tretja grupa. Zato sem se na 10 km odločil za pobeg, do menjave privozil kakšnih 45 sek pred Cebinovo skupino, ter celo nekaj zmanjšal glede prvih dveh grup. Tako vsaj vem, da sem na tekmi dajal vse od sebe, saj namreč nisem želel sam v skupini delati za druge ali pa ležerno voziti v ozadju. Na teku potem seveda ni šlo nikamor, pa ne zaradi solo vožnje, temveč zaradi pomanjkanja tekaškega treninga. Zaradi poškodbe ahilove tetive pač nisem mogel tečt 3 mesece, tako da sem pred tekmo opravil mogoče 10-12 tekov. Cebin je šel na teku hitro mimo mene, vendar pa zaradi zaostanka s kolesa kaj dosti visoko ni mogel, v cilj je prišel 35, jaz 49. Kromar na koncu 56. V ženski konkurenci je bila Šimiceva dobra 9.
z lepimi pozdravi
Erih Pečnik
|
