IRONMAN Celovec ... vročina, vročina in še enkrat vročina ... Sašo you are an IRONMAN, smola Alena, Bojan zopet na štartu

Pa je Ironman Celovec na nami ... TKLjevci smo imeli na tekmovanju 3 tekmovalce: Sašo lepojič (krstni nastop), Alen Kralj in Debenc Bojan. Bojan je na tekmovanju v Celovcu prav vsako leto in je legenda IM Celovec, Alen ima rezultat iz lanskega leta pod 9h, Sašo pa je bil debitant. In kako jim je šlo?

Sašo YOU ARE AN IRONMAN! Alen je staknil virozo in sploh ni štartal, Bojan rutinirano do cilja.

Čestitke tudi vsem TKLjevcem, ki ste jih bodrili na tekmovanju ... enkrat za spremembo vas je ob progi bilo več kot na progi :-).

Lepojic, Saso

SLO

01:40:00

06:05:45

04:21:08

12:16:26

205

1014

Debenec, Bojan

SLO

01:20:32

05:21:48

04:40:03

11:34:23

4

681

Kralj, Alen

SLO

00:00:00

00:00:00

00:00:00

00:00:00

--

--

URADNI REZULTATI

Sašova zgodba ... prvega si zapomneš za večno

Moja zgodba z IM se je pričela pred enim letom, ko sem se prijavil. Potem sem se pridružil TKLju in začel trenirati po programu. To je bila ena dobra odločitev, ker drugače bi bil zaključek te zgodbe veliko težji, glede na pogoje ki so bil. Po pridružitvi v klub sem začel trenirati po 10 tedenskem programu za Loveman-a. Potem sem si po dogovoru s tabo vzel malo dopusta za regeneracijo in z novembrom pričel priprave za IM. Z decembrom se je začel 30 tedenski program. Moram reči da sem se programa držal vzorno in v vsem času spustil samo en trening:) Decembra na 20 letnici klub sem za nagrado dobil kupon za meritev in svetovanje z Anito. Dolgo časa sem cincal in jo nisem poklical, ker sem mislil da o prehrani vem zadosti. Ampak tudi to je bila velika zmota. Potem pa se je Anita pridružila na enem tekaškem treningu v sredo in sva se tam zmenila za posvet. V aprilu sva se dobila in zmenila za svetovanje in v treh mesecih sem se znebil par odvečnih kilogramov in dobil odličen načrt za prehrano med tekmo. Kar se je izkazalo za odlično potezo, kajti pogoji na tekmi so bili nenormalni in prehrana je igrala še večjo vlogo. Na te točki bi se zahvalil Aniti kajti brez nje bi bila ta izkušnja veliko težja. Potem sem maja zamenjal kolo in v naslednjem mesecu se nikakor nisem mogel navaditi na položaj na kronometerskem kolesu. Potem sem na klubski strani prebral Mitjev članek, kako si je nastavil svoj kolo pri MSI-ju. Po nastavitvi so vsi moji problemi s položajem in bolečinami izginili. Forma se je z vsemi težkimi treningi dvigala in na koncu sem dobil občutek da sem res dobro pripravljen. Kot vidite je moja pot do IM-ja čisto skupinski uspeh, ker mi je veliko ljudi pomagalo in stalo ob strani, predvsem bi izpostavil Martina in mojo partnerko Matejo. No potem pa je le prišel zadnji teden, samozavest sem si dvignil z dobrim zadnjim kolesarskim in plavalnim treningom. Malo me je skrbela napoved vročega vremena in to čisto opravičeno ker je bilo peklensko:)

V soboto sva se z Matejo odpravila v Celovec se nastanila blizu prizorišča. Po formalnostih prijavi in oddaji kolesa sva se hladil v senci in ob mrzli pijači. Na brifingu ponovni šok prepoved neoprena in to za nas ''dobre'' plavalce pomeni katastrofa in je tudi bila kajti čisto vsi smo imeli probleme na plavanju. Na dan tekme sem se zbudil poln pričakovanj in dobre tekme. Po obilnem zajtrku in pripravi sva se odpravila na štart. Plavanje je potekalo katastrofalno, stalno prerivanje in pretepanje, težko je bilo dobiti ritem. Predvsem v kanalu je bila katastrofa, kajti vidljivost je bila nična. Potem menjava na kolo in ob štart sem videl da mi zadnja guma brusi ob gištel. Hvala bogu sem hitro našel serviserja ob progi in mi je napako odpravil, ampak sem izgubil okoli 10 minut, kar me je vrglo iz tira. Hitro sem dobil ritem in potem  je kolo potekalo brez problema. V drugem krogu je vročina začela pripekati in je bilo malo težje na klancih. Potem menjava na tek brez problema. Hitro sem ujel ritem in do 20 km je potekalo brez problema. Potem pa so se začeli problemi, kajti vročina je bila peklenska. Dobil sem prebavne motnje in do konca je bilo noro. Sploh ne morem povedati, kako je bilo težko, ampak vsi TKL-jevci in družina ob progi so bili v velika pomoč. Z veliko truda in volje sem prišel do konca s kar spodobnim časom. Ampak ostaja ta grenek priokus, kajti vsi problemi in pogoji niso bili dobri :(. Občutke na koncu pa sploh ne morem opisati. Moja pot do IM je tlakovana z dobrim klubom, podporo dobrih ljudi in predvsem veliko podporo moje družine brez katere to nebi bilo možno.

Ponosen sem da sem TKL-jevec in sodelovati z vami mi je bilo v veliko pomoč. Hvala vsem.